Prekvalifikacija poklica pomeni, da se poleg že obstoječe izobrazbe odločimo še za pridobivanje raznih drugih novih znanj ali veščin, s katerimi se želimo na novo poklicno uveljaviti. Običajno se prekvalifikacije lotijo tisti, ki želijo svoj stari poklic zamenjati – lahko so z delom, ki ga opravljajo, nezadovoljni, lahko postanejo presežek, lahko pa njihova panoga preprosto nima dobre prihodnosti. Tako so se novega poklica v preteklosti pogosto lotile delavke iz tekstilne industrije, ki je pri nas v zadnjih desetletjih vse bolj v krizi, saj se proizvodnja seli na cenejše trge.
Pri prekvalifikaciji je v ospredju pridobivanje novega poklica – torej novih znanj za praktično opravljanje drugačnega dela kot doslej. Na univerzitetni ravni prekvalifikacij ni, ampak prekvalifikacija poteka tako, da se posamezniki začnejo novih znanj in veščin učiti na začetku. Najpogosteje za prekvalifikacije poklica pomenijo srednješolsko poklicno izobraževanje. V kolikor je posameznik v določeni prekvalifikaciji zelo uspešen in si želi svoje znanje še nadgraditi, je mogoče v isti smeri nadaljevati z visoko- ali višješolskim študijem oziroma izobraževanjem.
Zakaj se odločiti za prekvalifikacijo?
Ljudje se prekvalifikacije najpogosteje lotijo zato, ker si želijo z novim znanjem ali veščinami dobiti boljšo zaposlitev. V osnovi je torej cilj oziroma namen prekvalifikacije pridobivanje novega znanja, ki ga lahko uporabimo, ko iščemo novo zaposlitev. Ker je trg dela pogosto precej neusmiljen in včasih z določenimi znanji dela ni lahko najti, je lahko prekvalifikacije odskočna deska za uspešno poklicno pot oziroma kariero. Posameznik, ki se odloči za prekvalifikacijo poklica, si s tem pridobi NPK – nacionalno poklicno kvalifikacijo. Nekateri si s tem znanjem poiščejo novo službo, drugi pa se odločijo, da se bojo v določeni smeri še izobraževali (bodisi na visoki šoli ali na višješolskem zavodu).
Prekvalifikacija je lahko tudi zelo dobra odločitev, če se nekdo želi samozaposliti, pa si mora prej še pridobiti določena znanja, za opravljanje nekega poklica. Posamezniki lahko znotraj nacionalne poklicne kvalifikacije izbirajo med več kakor 250 programi. Običajno prekvalifikacija pomeni neformalno obliko izobraževanja, kljub temu pa posamezniki, ki uspešno opravijo izbrani program prejmejo javni certifikat, s katerim lahko na trgu dela dokažejo svoja znanja in usposobljenost za opravljanje določenega poklica. Certifikat je tudi dokaz, da imamo osvojena določena znanja in kompetence. Da bi posameznik lahko pridobil certifikat s strani nacionalne poklicne kvalifikacije, mora imeti končano vsaj osnovno šolo. Državni izpitni center vodi tudi register, v katerem so zbrani vsi izvajalci NPK. V praksi so ti praktično naravnana izobraževanja in usposabljanja, da bi se posamezniki naučili novih praktičnih znanj, s katerimi bodo nato lahko opravljali določeno delo. Mnogi se za prekvalifikacijo poklica na koncu odločijo tudi zato, ker so statistični podatki glede uspešnosti zaposlitve po prekvalifikaciji, zelo spodbudni. Tako naj bi se po uspešno zaključenem programu NPK zaposlilo kar 70 % vseh udeležencev tovrstnih izobraževanj. To je zelo spodbuden podatek, mnogi pa se za prekvalifikacijo odločijo tudi zato, ker v svojem poklicu ne uživajo in si želijo v življenju početi nekaj čisto drugega. V tem smislu je prekvalifikacijo za nekatere tudi druga priložnost, da se končno odločijo za poklic, ki jih bo zares veselil.
Morda vas zanima tudi prispevek o spletnih iskalnikih!