Združenje MOČ nosilcem oblasti in ZAGOVORNIKU NAČELA ENAKIH MOŽNOSTI
Prispeval Betka Škerlak
Četrtek, 06 Oktober 2011 13:56
Razpravam o nastajajočem Družinskem zakoniku še ni videti konca. Bistvo spora so homoseksualci in strah homofobov o posvojitvah. Od takih razprav se v Združenju MOČ distanciramo. V ospredje želimo postaviti otroke za katere starši iz različnih razlogov ne skrbijo ter je nad njimi izrečen ukrep rejništva.
Predsednica, ga. Vida Berglez je nagovorila Zagovornika načela enakosti pri Uradu RS za enake možnosti:
Spoštovani,
hvala za vaše sporočilo. V smislu enakosti pa vas ob tej priložnosti naprošamo, da kaj podobnega izdelate tudi z mislijo na otroke, ki ne morejo živeti pri starših in so v takoimenovani REJI - REJENCI.
Gre za institucionalno dejavnost, v 'posebni skrbi' države Slovenije, gre uveljavljeni 'ukrep', ki ga izvajalci dejavnosti izvajajo po odplačni pogodbi in bi naj bi bil 'začasen'...država pa s pravkar sprejetim družinskim zakonikom ponovno uveljavlja stigmatizirajoče poimenovanje in za te otroke predpisuje 'specialno ' zakonodajo, ki rejencem prav v vseh segmentih zagotovlja diskriminatorne (znižane in nedostojne) standarde/pogoje začasne vzgoje in varstva.
Interpretacije ministrstva v smislu nerazumevanja in neločevanja zasebne in javne sfere, ter nerazumevanja razlike med družbeno in zasebno skrbjo za otroka gredo še dalje. Namenili so se (v treh letih, kolikor naj bi po novem največ trajal ta ukrep) to začasno skupnost, v kateri ima rejnik le svojo (rejnikovo) družino in rejenec (še vedno) le svojo (rejenčevo) družino, razumeti kot 'rejniško družino', čeprav o tem, kdo vse biva z izvajalcem ni nikakršnih podatkov, ni usposabljanj, ni pogodb in ni finančne poravnave..biološki starši pa nimajo prav nikakšnega vpliva na to PRI KOM IN V KAKŠNIH RAZMERAH SE BO NJIHOV OTROK 'ZAČASNO' VZGAJAL'...kljub temu, da je jasno, kaj je družina in kaj je njena - z najvišjimi pravnimi akti zaščitena intima, v smislu NEPOSEGANJA vanjo, če tam ni ogroženega otroka. Ministrstvo z aktualnimi interpretacijami posega v to intimo otrokom, ki imjo svoje biološke starše in definira sostanovalce izvajalcev rejniške dejavnosti (brez njihovega soglasja) kot 'rejniško družino'. Morebiti pa še niso pomislili, kaj pomeni biti družina v smislu obveznosti staršev do otrok in obratno..in videti je tudi, da ne razumejo razlike med rejništvom (kot državinim ukrepom) in posvojiteljstvom (kot posameznikovo intimo).
Že leta namreč tudi čakamo na odgovore pristojnih, ki bi naj pojasnili, "kaj dela rejništvo v družinski zakonodaji?".
Pravica do odločanja za 'družino' je namreč še vedno posameznikova pravica in ne more biti uzakonjen ukrep države.
V kolikor vas opisana problematika zanima in ste pripravljeni zaščititi otroke in druge v tem sistemu, smo vam na voljo z izčrpnimi podatki, primerjavami, izkušnjami, primeri in dosedanjimi (devet let trajajočimi) prizadevanji.
S spoštovanjem,
................................ Vida Berglez predsednica združenja GSM: +386 31 722 515
Združenje MOČ za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših Irgoličeva 20 2311 Hoče
Opozorilo: Ta elektronska pošta vsebuje informacije, ki so lahko zaupne narave. Namenjene so samo naslovniku. Če je bilo zaradi napake v naslovu ali pri prenosu sporočilo poslano drugam, prosimo, da o tem obvestite avtorja elektronskega sporočila. Če sporočilo ni bilo namenjeno vam, ne smete uporabljati, razkriti, širiti, kopirati, tiskati ali kakorkoli uporabiti informacije v sporočilu. Pomislite na okolje, preden natisnete to elektronsko sporočilo.
----- Original Message -----
From:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
To:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Sent: Thursday, October 06, 2011 1:18 AM
Subject: k razpravi o družinskem zakoniku
Spoštovani,
Zagovornik načela enakosti želim k razpravi ob sprejemanju družinskega zakonika prispevati nekaj pravnih utrinkov z vidika Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Opozarjam, da imajo odnosi med istospolnimi partnerji nedvomno lahko značaj družinskega življenja v smislu 8. člena EKČP in to celo tedaj, ko njihova zveza ni niti registrirana, niti nimajo otrok. Pravno povsem mogoče je, da obstajajo tudi zakonske zveze med osebama istega spola. Vsakdo ima pravico do spremembe svoje spolne identitete (oz. spola). Vsak od istospolnih partnerjev ima ob izpolnjevanju splošnih posvojitvenih pogojev pravico, da posvoji partnerjevega biološkega otroka. Zavrnitev take zahteve za posvojitev, ki temelji zgolj na spolni usmerjenosti enega ali obeh partnerjev, primerljivemu heteroseksualnemu prosilcu (ki npr. živi v izvenzakonski skupnosti) pa je zagotovljena, pomeni diskriminacijo.
Ključno vprašanje v razpravi je res vrednostno. Vendar mora v demokratični družbi potekati zlasti tudi na nivoju pravnega vrednotenja oz. razbiranja meja med pravicami. Vsaj zame je ključno civilizacijsko vprašanje, koliko bomo pravici do enakega obravnavanja (prepovedi diskriminacije ter pozivanja k neenakopravnosti) priznali njeno pravno naravo.
Izjavo za javnost pripenjam.
Lepo pozdravljeni,
Boštjan Vernik Šetinc Zagovornik načela enakosti
Urad za enake možnosti Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana T: 00386 1 478 14 83 F: 00386 1 478 14 91 E:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
www.zagovornik.net
Dopis je bil poslan tudi na 88 e-naslovov v Državni zbor RS.
Zadnjič posodobljeno Četrtek, 06 Oktober 2011 13:57
http://www.mojaizbira.si
Prispeval Darja Lah
Petek, 30 September 2011 06:38
Zadnjič posodobljeno Sobota, 01 Oktober 2011 10:12
Odločanje o rejništvu bo v rokah sodišč
Prispeval Darja Lah
Sreda, 21 September 2011 11:59
Postojna - Najpomembnejša novost, ki jo prinaša nov družinski zakonik, je v tem, da se odločanje o oddaji otrok v rejniško družino iz sedanjih socialnih centrov prenaša na sodišča, je povedala Ana Vodičar.
Družinski zakonik je pomemben zato, ker prinaša več novosti za zaščito in varstvo otrok. "To je tisto področje, ki je v družinskem zakoniku najbolj novo in najbolj strokovno izpeljano, in sem spada tudi rejništvo," je na delovnem srečanju delavcev slovenskih Centrov za socialno delo, ki delajo na področju rejništva poudarila generalna direktorica direktorata za družino Ana Vodičar.
Le še strokovna in svetovalna vloga centrov za socialno delo
Najpomembnejša novost je ta, da bodo o namestitvi v rejniški družini in odvzemu iz matične družine odločala sodišča. Centri za socialno delo bodo imeli tako na področju rejništva le še strokovno in svetovalno vlogo, tako pri pomoči matični družini kot tudi za sodelovanje z rejniško družino.
Rejništvo omejeno na tri leta
"Pomembna novost, ki jo prav tako prinaša nova zakonodaja, je tudi to, da bodo vsi ukrepi časovno omejeni, tako da bo rejništvo omejeno na tri leta," je še povedala Vodičarjeva. To obdobje bo seveda mogoče tudi podaljšati, če bo zato obstajala potreba, vendar bo o tem ponovno moralo odločati sodišče.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo tudi novelo zakona o izvajanju rejniške dejavnosti in strokovne smernice za delo na področju rejništva.
Vodičarjeva: Zakonodaja je dobra, a potrebuje poenotenje
"Zakonodaja na področju rejništva je dobra, kar so nam pokazale tudi raziskave, nekoliko pa je potrebno poenotiti in v nekaterih delih tudi izboljšati prakso centrov za socialno delo," je še dejala Vodičarjeva.
Na srečanju 58 strokovnih delavcev iz cele Slovenije
Na delovnem srečanju strokovnih delavcev Centrov za socialno delo, ki delajo na področju rejništva, se je danes v Postojni zbralo 58 udeležencev iz cele Slovenije. Osrednji del srečanja so namenili spremembam, ki jih prinaša nova zakonodaja, v nadaljevanju srečanja pa bodo lahko ob izmenjavi izkušenj prisluhnili tudi predavanju Antona Štembergerja na vedno aktualno temo odnosi in konflikti.
Rejniških družin je v Sloveniji premalo, saj potrebe iz leta v leto naraščajo, je povedal direktorica centra iz Postojne Patricija Može. Trenutno imajo v rejništvu osem otrok iz svojega območja in le dve rejniški družini. Zato se, tako kot ostali slovenski centri za socialno delo trudijo, da bi kandidate uspeli izobraziti in tako usposobiti nove rejniške družine.
Zadnjič posodobljeno Sreda, 28 September 2011 18:24
