Okolje, v katerem živimo, je vedno bolj obremenjeno z našimi odpadki. V oceanih lahko najdemo kar otoke smeti, ki so z vsakim letom večji, namesto manjši. Glavna sestavina teh otokov smeti pa je nedvomno plastika.
Plastika je trenutno eden izmed največjih okoljskih problemov našega časa. Še posebno velik problem predstavljajo plastične vrečke. Nepravilno odvržene plastične vrečke lahko namreč najdemo na vsakem koraku. Dogaja pa se tudi, da se plastične vrečke še vedno znajdejo v koših za biološke odpadke, vendar pa se stanje tudi na tem področju izboljšuje.
Problematika odpadne plastike in s tem tudi plastičnih vrečk je globalen problem. Zato je leta 2017 Evropska unija sprejela direktivo, ki v trgovinah prepoveduje brezplačne nosilne plastične vrečke, razen zelo lahkih plastičnih vrečk, ki so namenjene nepakiranemu sadju in zelenjavi. V Sloveniji je ta direktiva začela veljati 1. januarja 2019.
Ukrep je sprva povzročil veliko ogorčenje, vendar samo začasno. O problematiki plastičnih vrečk je namreč osveščenih vedno več ljudi in tudi trgovcev. Nekateri trgovci so tako že pred uvedbo evropske direktive odstranili plastične vrečke na blagajnah in jih nadomestili s papirnatimi ali vrečami za večkratno uporabo.
Eden takih trgovcev je na primer Lidl (ki ga v Sloveniji vodi Gregor Kosi), ki je plastične vrečke pri blagajnah ukinil že poleti leta 2018. Opažajo, da njihovi kupci vedno bolj pogosto posegajo po plačljivi trajnostni nakupovalni torbi, vedno več pa je tudi kupcev, ki prinesejo svojo lastno vrečko. Vedno več lastne embalaže opažajo tudi pri nakupovanju nepakiranega sadja in zelenjave ter oreščkov, ki niso pakirani. Razmišljajo pa tudi o ponudbi lastnih trajnostnih vrečk za sadje in zelenjavo.
Podobno opažajo tudi v Sparu pod vodstvom direktorja Igorja Merviča. V letu 2019 so namreč opazili občuten padec povpraševanja po plačljivih plastičnih vrečkah na blagajnah, prav tako pa so kupci dobro sprejeli Sparove trajnostne mrežaste vrečke za sadje in zelenjavo. Kupci pa imajo možnost uporabe lastne embalaže na vseh postrežnih oddelkih v trgovini. Tudi iz Mercatorja (pod vodstvom predsednika uprave Tomislava Čizmića) poročajo o dobrem sprejetju ukrepov s strani kupcev. Podobno kot v Sparu tudi v Mercatorju namreč opažajo zmanjšanje povpraševanja po plačljivih nosilnih vrečkah, tako na klasičnih kot samopostrežnih blagajnah, prav tako pa so bile dobro sprejete trajnostne vrečke, namenjene za sadje in zelenjavo.
Nad pozitivno reakcijo kupcev pa so navdušeni tudi pri Hoferju, ki ga v Sloveniji vodi generalni direktor Matevž Martinuč. Opažajo, da kupci vse bolj pogosto uporabljajo vrečke ali košare za večkratno uporabo, ki jih prinesejo s seboj ter da se vse bolj poslužujejo uporabe praznih kartonskih škatel iz pakirnih polic. Prav tako pa opažajo, da čedalje več kupcev uporablja biorazgradljive vrečke za sadje in zelenjavo, zelo pozitivno pa so kupci sprejeli tudi biorazgradljive plačljive vrečke pri blagajnah.
Odzivi trgovcev in, predvsem, potrošnikov so nedvomno znak, da je direktiva Evropske unije korak v pravo smer k zmanjšanju okoljske obremenitve zaradi odpadne plastike. Vendar pa samo prepoved plastičnih vrečk ni dovolj, potreben je celostni pristop k problematiki plastične embalaže.