Arhitektura je nekaj, kar vsakdo izmed nas srečuje vsak dan na vsakem koraku. Kljub temu, da je arhitektura nekaj vsakodnevnega in obkroža naš svet, pa jo pogosto jemljemo za samoumevno. Z vprašanji arhitekture se pri nas ukvarja fakulteta za arhitekturo, na kateri se tudi izobražujejo bodoči kadri na tem področju. Študij arhitekture je na fakulteti povezan tudi s študijem urbanizma. V zadnjih letih se je namreč pokazala velika potreba po kvalitetnih kadrih, ki bodo vedeli, kaj storiti z urbanimi javnimi prostori. Fakulteta za arhitekturo študente opremi z znanji iz področij arhitekture, urbanizma, tehnike, družboslovja, itd. Po uspešno zaključenem študiju naj bi bili kadri tako usposobljeni za urejanje prostora na več različnih ravneh. Prav tako študij arhitekture usposobi tudi za projektiranje prostorskih načrtov.
Je arhitektura umetnost?
V strokovni javnosti pogosto naletimo na dilemo, ali arhitektura je ali ni umetnost. Povečini si je stroka edina, da je arhitekturo kot tako težko opredeliti zgolj kot umetnost, hkrati pa je zanjo težko reči, da je zgolj običajna tehnična praksa. Vprašanje umetniškega ali neumetniškega vidika arhitekture je torej še kako aktualno, saj predstavlja jedro arhitekturnega ustvarjanja in nastajanja nečesa novega. Mnogi strokovnjaki menijo, da bi bilo potrebno na novo ovrednotiti mesto arhitektura v sodobnem času in družbi, prav tako pa bi bilo bolje o arhitekturi razmišljati kot o procesu, ne pa tolik samo v luči končnega izdelka. Konec koncev se pri oblikovanju prostora pogosto pokaže potreba po interdisciplinarnem pristopu, ki ne ločuje ostro med arhitekturo, socialno-družbenimi vidiki, umetnostjo, itd. Prostor je pogosto tista točka, ki združuje umetnost, arhitekturo in tudi druge prostorske vede. Zelo pogosto strokovnjaki opozarjajo tudi na to, da je arhitekturo potrebno vedno znova definirati na novo, saj se pojavlja na toliko načinov, da je zanjo potrebno več posamičnih definicij. To je tudi eden izmed vidikov, v katerih se arhitektura zelo približa umetnosti, s to razliko, da se vsaka izmed njiju opredeljuje povsem na sebi svoj način. Nekateri strokovnjaki menijo, da je nujno ohranjati distanco in razliko med arhitekturo in umetnostjo, je pa v današnji kapitalistični družbi, ki je zapisana hiperprodukciji (tako arhitekturnih kakor povsem umetniških del) gotovo pomembno vprašanje kreativnosti in vrednosti. Arhitektura je gotovo posebna znanost, saj v realnost uvaja objekte, ki postanejo del realnosti, prav tako pa je del proizvajanja takšnega objekta tudi proizvajanje arhitekturnega subjekta.
Kaj torej je arhitektura?
Arhitektura je skupek disciplin – umetniške, tehnične in znanstvene. Posvečena in zapisana je ustvarjanju okolja, ki bo primerno za bivanje in delovanje človeka. Cilj arhitekture je iskanje ugodnih prostorskih rešitev in ustvarjanje bivalnega okolja, ki bo kakovostno. V svojem poseganju v okolje naj bi arhitektura temeljila na treh osnovnih načelih – na načelih trdnosti, lepote in uporabnosti. Ti elementi naj bi bili v arhitekturi neločljivo povezani in morajo predstavljati njene nosilne elemente. To pomeni, da npr. estetika oziroma lepota ni samo naknadni, okrasni dodatek na že zgrajenem objektu, ampak je o tem načelu potrebno razmišljati vzporedno, ko razmišljamo o načelu trdnosti in uporabnosti. Le na tak način je mogoče ustvarjati bivalna okolja, ki so prijetna in prostorsko kakovostna za bivanje ljudi. Iz tega vidika ima arhitektura tako pomemben umetnosti kakor tudi kulturni pomen za razvoj družbe in človeka.
Preverite tudi sodobne trende pri opremljanju in gradnji!